Pinja svetuje

Ne bit čuden. Mesto je že zasedeno.

Dinozavrova ura samorefleksije

Oh, jaz pošast, navidezno nevarni izrodek laboratorija za samopohabo, zbiralec sočutja, jedec fižola, patetični plinar!

TEDEN JE NAOKOLI!

Uganite, kaj sem počel danes.

Pinja svetuje

V primeru RDEČE glave, uporabljajte ZELENI trakec!

NAGE BABE

Evo pa jast se apsolutno slazem z drugom Ferrarijem, da bi bilo treba stavit vec nagih bab u ovaj blog pa evo kako sam ja to mal poskuso, ce vam bo vsec... Fala

SKORAJ SEM POZABIL

Posesal sem stanovanje.

Dinozavrov patetični izliv

Ne pomnim več dneva,
ko sem divje plesal ob Šostakoviču.
Ali pa je bilo danes prvič?

NOVO NOVO NOVO

Ekipa je ravno sestavljala opremo in povezovala kable, ko se je začelo. Torej. Kar se tiče želve. Nekaj časa smo jo gledali malo postrani. Ni se menila za te provokacije. Bila je pač tam. Iz radia se je vila poznana viža:
»…želva je kle
ni šla drugam
želva je kle
nikol' odšla ni straan…«.
Jaz je sicer nisem videl. Dobro obveščeni viri blizu travnika pa so jo.

Iz lokacije K.T.

Pinja svetuje

Kupujte večkotne predmete, ki se dajo odpreti

Še o koltrejnu

Koltrejn je biu pijanc, džanki, matematik in zateženc.
Ni pa ni znau nehat. Majls mu je reku: stari, dej uzem ga ven iz ust pa bo uredu. Koltrejn mu je pa reku: stari, nism uzga not dubu. Nejprej je igrou R&B pa je biu uredu. Sam špikou se je. Trudi je tut igrala. Sam špikala se ni. Pol se je oženu z Najmo. Pol je napisu Najmo, de jo lohk dons mularija prebere u rilbuku. Pol se je oženu z Elis. Ta je pa harfo brenkala. Pol so ga pa jetra zjebala. Pol, k se je spucu. Koltrejna nemaram preveč.

Bela gora

Debela gospa še kar poje

Megleni in divji severovzhod prestolnega mesta je osvetlilo par vlaken sonca, strežniki se rušijo, lučke so oranžne i rdeče, debela gospa številka 27 pa stoji in poje.

Tale predbožična pesmica je odgovor na Kinkijevo najdbo pred vrati, ker ima isti naslov, drugega pa čisto nič.
Kako se mejkap iz sedemdesetih topi v poprovih solzah, a ne?
Hvalabogu za napredek kozmetične industrije.

I will go to hell for this. Draga Elis, odpusti...

Vaš Dinozaver

special repot

Posebni porecevalec, Žika Blesay:
ekskluzivno za Pinjo iz severne Škotske-

" Po neuradnih informacijah smo izvedeli, da je bil Jacob Jake Smith Ullahbezi III opazen kako se med orkanskim neurjem sprehaja po ulicah Edhinburga v pisani majici s kratkimi rokavi in črnih škornjih"

Agencija UPi..dp še navaja, da je CIA pozvala vse, ki bi kaj vedeli o izbrisu Ulabesya iz registra o seb, naj se nemudoma zglasijo na najblišji postaji milice.

Sesal sem...

Zaenkrat sem posesal. Če se bo še kaj dogajalo na to temo, Vas bom, zvesti bralci Pinjinega bloga, o tem obvestil takoj, ko se bo zgodilo.

Kaj poslušam, ko slišim Milesa Davisa?

Kot je bilo nekje zabeleženo, sta se včeraj okrog četrte popoldanske ure Sosed in Njegova vklinila. Predvidevam, da na kuhinjski mizi ali pultu, od koder se je nekaj z ropotom skotalilo na tla. To je takorekoč vizavi mesta, kjer ta hip sedim in tole pišem. Vmes je tanka stena, ki je dovolj prepustna za zvok, da dopušča oceno o intenzivnosti in trajanju koitusa. Bila sta zmerno glasna in ne predolga. Optimalno pred kosilom. Simpatično. Težava je v tem, da mi trenutno stanje duha preprečuje, da bi njuno početje spremljal neobremenjeno in ležerno, še več, na živce sta mi šla. Iz tega izpeljujem prvi današnji nauk: nikoli ne sédi k računalniku v tišini.
Moja reakcija je šla do te mere, da sem zapustil prostor ob rahli hiperventilaciji. Po približno petih minutah so zaropotali lonci, zašumel tuš in razmere so se umirile. V izogib morebitni ponovitvi neprijetne izkušnje sem apliciral Milesa Davisa (Bitches Brew z istoimenskega albuma, 1969). Kaj poslušam, ko slišim Milesa? Vprašanje se morda posvečenim zdi neumestno, ampak mene obhaja dvom vsaj trikrat na leto. Bitches Brew je dokaj varna izbira. To ploščo poslušam dokaj redno zadnjih 15 let in lahko s precejšnjo gotovostjo trdim, da mi še nekaj let ne bo jasna.
Večino ostalih stvari, ki so nastale pred in po tem albumu, lažje opredelim. Ampak Bitches Brew je enostavno šprudl. Oziroma ne-enostavno. Šprudl so tudi stvari tik pred tem (za primerjavo poslušam albuma Nefertiti in Water Babies iz let 1967 in '68 - prisrčna hvala Galu, ki me je navlekel na te stvari, začenši z Miles Ahead....), kjer se Milesov drugi veliki kvintet levi iz hard bopa v free/post bop (karkoli že to pomeni), a še vedno konsistentno svinga v črnih frakih. In šprudl so nedvomno stvari, ki so sledile ustvarjalni eksploziji poleti leta 1969, ko je Miles spremenil studio v lab-oratorij (skupaj z nenadomestljivim producentom Teom Macerom) in se v burnem enoletnem zakonu z ikonoklastično divo funka Betty Mabry (Davis) prelevil v pop ikono, z džinsom, usnjem, "platformami" in ostalimi nujnimi pritiklinami. Kasnejši (zlasti koncertni) albumi so strašljive (freaky) kakofonične groovy abstrakcije, ampak s svojo konsistentnostjo delujejo skoraj pomirjujoče in varno. Vsaj meni. Bitches Brew pa je črna luknja temnomodro-zelene barve, z nekaj rumenimi vlakni, včasih pa deluje tudi kot z mahom obraščen kotel črno-rdeče kave, iz katere sika moder dim in govori: pejt stran, pejt stran...

V tem trenutku sem se zavedel, da spet tipkam v tišini, ker se je kdove kako dolgo nazaj že odvrtel Man-Child Herbieja Hancocka. Spomnim se prvih dveh komadov, potem pa nič več... Sosed in Njegova sta verjetno zunaj. Saj ne bo zamere, če poslušam še enkrat vse skupaj?

Vaš Dinozaver

Vprašanje če je SPLOH vrelo!!!!

V nekaterih odgovorih na včerajšnji zapis Razmere tik pred vreliščem, smo prejeli kar nekaj mnenj. Ker prihaja do nekaterih napačnih interpretacij, se počutim dolžnega, da stvari osvetlim z novimi dejsti. Poglaviten podatek je bila ugotovitev, da pri zapisu imen Jakoba Ullabezi-ja III. prišlo do nedopustne izpustitve črke h. (glej komentarje na Razmere tik pred vreliščem).

Kot sem napisal v poročilu, mi je izjavo Sir Nivrat govoril po telefonu.
1. razlaga: h se je izgubul zaradi slabe zveze (o kateri nisem poročal, ker se mi je zdela za relevantnost podatka nepomembna).
2. razlaga: Sir Nivrat je natančno vedel, kaj govori in je namenoma uporabil različico imena brez h. Vemo, da je g. Nivrat prekaljen govorec (ne kličejo ga zaman "prekajenivrat"). Torej z napačno uporabo imena je imel verjetno zelo izdelan načrt, saj vemo, da slovi tudi po tem, da premisli stvari za 4,8 poteze vnaprej. Če sledim tej interpretaciji dogodka, se mi kot najbolj verjetna kaže naslednja razlaga. Gospoda Nivrata se že nekaj časa povezuje s trgovino z belim blagom. Dobro obveščeni viri pa trdijo (in te podatki so prvič predstavljeni TUKAJ in ZDAJ), da se g.Ullahbezija že nekaj časa povezuje s karirastim blagom. Baje (bojda) je nekaj časa trgoval z vzorci rož in malih mucic, ampak se je kasneje specializiral na, kot že rečeno, karirasto blago. Če te podatki držijo, gre pri vsem skupaj pravzaprav za preprosti boj za prevlado. Z napačnim izgovorjavo, ki je nato vodila k napačnemu zapisu, se je ustvarila negotovost, za koga dejansko gre. Kot vedo povedati starejši krajani Mostu (kar je sicer nenavadno, saj naj tam Ullahbezijev sploh nikoli ne bilo), se je Ullahbezi II. večkrat podpisal brez vmesnega h-ja. Torej je verjetno, da je g. Nivrat žele ustvariti vtis, da gre za tistega Ulla(h)bezija, ki se je ukvarjal s preprodajo parcel in z ribištvom.

S tem pa se osnovni dogodek, o katerem smo poročali včeraj izkaže le za krinko in za kamenček v mozaiku poslovne strategije, da ne rečemo bitke dveh trgovcev.

Poroča K.T.

Dinozaver čuti (intimno & ekskluzivno)

Potem, ko se je ta dolgočasni blog v zadnjih dneh spremenil v politični poligon najbolj blatne sorte, se čutim, draga čuteča bitja, dolžnega nekoliko uravnotežiti, če že ne sprostiti stvari.
Tako čutim, kakor pišem in kakor čutim, tako molčim.
Vedeti morate, preljubi: ni lahko dinozavrom v tem trenutku zgodovine. Čas in okoliščine jih neskrupulozno teptajo.
Sam sem znova in znova zmerjan z idealistom, "dobrim človekom", "potencialom" in kar je še takih oznak, ki težko ležejo na dušo. In tako naprej, po poti brez trnja. Krasen uvod! Zdaj bom za hip zastal-




- res, krasen uvod. Želel pa bi pisati o še večjih rečeh. O samem bistvu dinozavrovega pogleda na svet. O usodnih vprašanjih, na primer:

Kaj slišim, ko poslušam Milesa Davisa?

Razmere tik pred vreliščem

Pred zgradbo se je zbralo večje število ljudi, ogorčenih zaradi namigovanj o samoukinitvi bloga Pinje Džazne. Dekleta so malo stran pobirala papirje, ki so padali iz rok protestnikom. Bilo je vroče.
Gospod Zane Dajc je celo grozil z zažigom torte, a se je kasneje zadovoljil s peko torte v pečici.
Zadevo je po telefonu komentiral Sir Nivrat: "Ne se zajebavat, fantje. Leta 2002 je s podobnimi težnjami nastopil Jakob Ullabezi III. in vsi vemo kaj se je zgodilo z njim!!!". (Dejansko nihče ne ve.(op.p.)).
Zadeve so vsekakor napete, vprašljiva pa je tudi barva čelad, ki so jih imeli oblečeni policisti. Protesniku z brado se je zdela barva žaljiva, ker ima on rajši rumeno, zadovoljil pa bi se tudi z svetlomodro.
Pojavljajo pa se še drugačne interpretacije dogodka. Poročevalec iz Zgornjega Mostu poroča o tem, da naj bi bila množica pred stavbo (objektom) dejansko skupina mladih pesnikov, ki "na mile viže" poskuša objavljati svoja besedila, pa jih policijski žurnal noče objaviti.
Nobeden pa ne poroča (tudi fotografije ni nobene dostopne (op.p.)), o skupini deklet, ki so pobirale liste/pesmi iz tal.

Iz kraja dogodka K.T.

Kaj se rima s Pinja?

Ukinja?

Črna gora

Dinozaver hrepeni

(Če bi bil popoldan, 7. decembra 2006 in bi bral pesem Tomaža Šalamuna "Sedmi december 1986"...)

Q & A

Q: Do you really want to hurt me?
A: You only ever hurt yourself.

Choose your identity

I am my moon



AJ EM MAJ MUN




AJ EM MAJMUN

I AM MAJMUN!!!!!

Nato se spomnim samo še teme...

...in nabreklih prstov roke, ki je stiskala moj falus ob nespodobni uri, iz kuhne, fuj, že golaž seka, rdeče jutro, skoraj še črno in hlad se lepi na podplate, ampak sanja! pri lasulji svetega Amadeja prisežem! tako živa! tako stvarna! beštija nemarna, seski rumeni in lasje do tal, šipek, divje rože, s težko sapo se kobalim po taktu sarabande, napol buden Priap, preščipnjen, napol v megli, napol v Luči, a ona! več njih! gladke kot bombončki, ni dlake na jeziku, ne kje drugje, zdaj crescendo butne izza bukve, stresem se, a gre skozme, dovolim, po nasvetu Vrhovnega, iz lubja se trgajo violine, gosi nespodobne, orjaške bele riti, a tako lahkih nog, kot sem jaz težkih, mehur je poln, da kar žari, poln kot maternica, piva in kamenja, scat bo treba, mati mila, je čas, je sila!

Pizda zblogana prfuknjena jebise ukurac (ali: Dinozavrov problem s časovnim strojem)

Sinoči okrog 21. ure sem legal k počitku ob glasbi našega velikega skladatelja in kroničnega pijanca Jurija Friderika Handla.
Tri ali štiri stavke globoko v njegovo veličastno Glasbo na vodi me je začelo obhajati nekaj kakor razmišljanje. Začelo se je s klicem lovskih rogov na začetku 3. stavka, s tem raskavim, rahlobronastoožganim tonom starih rogov - brez ventilov, te navlake industrijske revolucije. Tu moram omeniti, da je moj izbor magnificentne muzikalne kreacije Glasbe na vodi omejen ekskluzivno na izvedbo Trevorja Pinnocka in njegovega sestava The English Concert, ki proizvaja zvok na replikah zgodovinskih glasbil, ali, prozaično rečeno: neki tle drajsa po črevih pa čist fovš zveni.

Tok moje misli je z rahko erekcijo stekel v smeri, ki jo je evociral prej omenjeni zvok in sicer se mi je ponudilo vprašanje določene kompleksnosti. Ki ga tule navajam:

Kako primerjati dojemanje pogleda na gričevnato gozdnato predpoletno pokrajino z vidika:

• moža zgodnjega XVIII. veka, starega okrog 30 let, povprečnih razsežnosti, v trenutku obravnave sedečega na nekoliko zadihanem rjavem konju, stoječem na obronku manjše vzpetine, gledaje na zahod, na nekoliko položno področje, izmenoma poraščeno z listnatim gozdom in nizkim grmičevjem srednje gostote, vmes pa so v navidezno neurejenem vzorcu razporejeni travniki in polja, pogled v smeri srednjevelike kamnite hiše z dimnikom, iz katerega se suklja rahel bel dim, kar nakazuje pripravo kuhanega obroka za manjšo družino. Ta hiša je njegova in v njej prebiva poleg 4 otrok mešanih spolov, kuharice, hlapca in sobarice, njegova soproga.
  
  
• mene, se pravi moža zgodnjega XXI. veka v realni situaciji nahajanja v gozdu, se pravi: na poljubni točki na trasi nerednega popoldanskega sprehoda v lepem vremenu, ponavadi v nedeljo, ni pa nujno, na najbližjo z mešanim gozdom poraščeno vzpetino, kar bi znal biti Golovec, jugovzhodno od izhodiščne točke.
  
  
• mene, se pravi taistega, v imaginarni situaciji sanjavega blodenja oz. observacije imaginarnega gozda, neumeščenega v prostor/čas.

Nato se spomnim samo še teme.

Vaš Dinozaver

S traktorjem drvim 383 km/h.
In se ustavim pred zoro.
Spim kar v neskončno.
In to je tolk fajn!

Pinja svetuje

Osnovni provijant nosite vedno s seboj.

(Naj vam ribe ne spolzijo med prsti.)

Zakaj so gobe zdrave in dobre za hujsanje...

Pa še to
,

kae kae
jebemu

kae

2. decenbr dan boja

KONDOR JE UMOM

Zdaj grem v trgovino, potem bom pa VERJETNO posesal IN pomil po TLEh.

pinja se distancira

Pinja se distancira in samo sebe izključije iz pričujočega bloga ... Preveč grdih besed, nerazumljive poezije in političe.

če, če , če

1. december, Dan boja proti AIDS-u