31.10.06
27.10.06
26.10.06
Follow fashion monkey
Še par ali štiri omembe vrednih ploščkov, ki nakazujejo, da postajam follow fashion monkey, zato: trgovci, heeej! hitro me oberite!
Začenši z napovedjo koncerta, o katerem moram še molčati (molčim!) in nič golčati, sem moral priskrbeti Mister Z-ju neke tajne podatke. Izkazalo se je nič manj, kot da je tajni podatek gospodič po imenu Christian Wallumrød (s prečrtanim o-jem, da se zastopimo!) in njegov ansambel. V istem hipu se je pojavila tudi njegova sestra, gospica Susanna in njen Magični orkester.
V poslušanje sem si torej ponudil:
Christian Wallumrød Ensemble: Sofienberg Variations (ECM, 2003)
Christian Wallumrød Ensemble: A Year From Easter (ECM, 2005)
Susanna and the Magical Orchestra: Melody Mountain (Rune Grammofon, 2006)
...
Interludium: Mister Z je dobil v poslušanje A Year from Easter in ga promptno pobruhal, rekši, da muzika nikamor ne pelje, je brez dinamike, tenzije, revnih idej in izvedbe. Nobenega vehementnega pianizma nikjer, da ni. Ojej. Sploh mu ni bila všeč. Meni pa precej precej... Ojej.
...
Par dni kasneje sem se povabil h kolegu Smrekarju. Ob buteljki rdečega in njegovem prehladu sva soočila mnenja o takozvanem piratstvu versus podporništvu glasbene industrije in kaj hitro so se mi razblinile romantične predstave o zlobnih multinacionalkah in debelih šefih. Spotoma mi je vrli Smrekar razširjal obzorja s Hanne Hukkelberg, Tunng, Hot Chip, Jonom Hassellom in Pinom Danielejem. Strinjala sva se, da nama je Christian Wallumrød všeč.
V domače poslušanje sem dobil:
Hot Chip: Coming On Strong (Moshi Moshi, 2004)
...
Vmes sem na hitro preletel še izdaje Vassilisa Tsabropoulosa na ECM:
Akroasis (solo klavir)
Chants, Hymns and Dances (s čelistko Anjo Lechner)
Achirana (trio z basistom Arildom Andersenom in bobnarjem Johnom Marshallom)
The Triangle (taisti trio)
Če sem se pred slabim letom moral strinjati z Mister Z-jem, da ga je neki zviti trgovec s ploščkom Akroasis dobro nategnil (v kombinaciji z - ne spomnim se več dobro - Triom Torda Gustavsena ali pa morda E.S.T.) in da "to ni jazz", lahko danes kot follow fashion monkey vzamem besede nazaj in glasno hvalim vse štiri (OK, vse tri, ker zadnjega nisem slišal v celoti) albume.
Še več: pripravljen sem plačati snobovsko eceemovsko ceno in napraviti prostor na polici zanje, kar ne bo lahko. Ojej.
Dan ali dva nazaj sem naletel še na dva albuma göteborškega dua Sheriff (nastopil bo na "jazz" festivalu Izzven v Mariboru, 3. novembra):
Sheriff (Häpna, 2004?)
Sail, sail, sail away! (Kning Disk, 2005)
Oboje me je navdalo z globoko, temnozeleno, slovensko zavistjo. Vikingi prihajajo. Vikingi gredo mimo. Vikingi odhajajo.
Zdaj lahko vzamemo spet harmoniko in sintisajzer in hambukerje in ubrano zapojemo na svoji mali čeri, svojem svetilniku, da nas bo slišal svet. Dis iz not Amerika, noou, dis iz not... šalalalala....
Epilog:
Iz bridke daljne Argentine potuje (upam, da dobro zapakirana) antologija Glorie Gaynor. Kaj bo, ko pride, ne vem. Že dolgo nisem poslušalo toliko nove in frišne muzike. Kakšen vpliv bo imela ta presna dieta... pojma nimam.
blogokljun z razbeljeno pečjo (modernist)
Zakolje te dvojni korzet, slep, strt grozi tvojemu rodu,
pojem, ki te skotí oblokljun z razbeljeno pečjo.
Iz groze sena: prodaja ti živo težo in zariva vase
ta peresa, z vajeno roko... bo prevezala... štrene slabega posluha
in zašla v... gredici sva prižgana... jeklenega in jeznega
kihnila... mrežo... vardevala jed... vem... obrunkoma!
Zmeraj! Tla nabrila hotna in... bičana... Janez! Gosta plačala,
z botri hodila (fuj!)... z mnogimi grobimi zobmi, opa! Opa!
Z mojo težko latinsko bitjo. Reaktor... pod veselja zastavo
bo segel in tja sta gosta uhajala, daleč... daleč... k tebi.
25.10.06
Rožnati kolobar 1981
Zapelje me tvoj pogled, kmet, uprt proti severozahodu,
potem, ko si skozi okno pljunil češpljevo pečko.
In tvoja žena: popravlja si kombinežo in zatika lase
za ušesa, z vajeno roko bi prerezala hlebec včerajšnjega kruha
in našla v sredici dva prstana, bakrenega in železnega,
vzdihnila pod tvojo težo in zadremala med dvema sunkoma.
Včeraj sta kosíla, potna in naveličana, danes bosta obračala,
jutri grabila: ti, s tvojimi strogimi modrimi očmi, ona, ona,
s svojo mehko materinsko ritjo. Traktor bo zapeljal ihtavo
po bregu in dva psa bosta lajala, daleč vsaksebi.
24.10.06
Usuvajo se tsedeji
Poleg včerajšnjega impulzivno in pod vtisom kupljenega Wibuteejevega "Sweet Mental", poslušam še dva danes prispela: "Vaughan and Violins" Sarah Vaughan (1958) in digitalni ponatis kompilacije "Disco Gold" (1975) z osmimi manj znanimi med manj znanimi komadi, ki jih je zmešal Tom Moulton.
No, Wibutee so se mi res prilegli še enkrat, dokler komadi še piskajo v ušesih od včeraj. Na sobni jakosti in v studijski kakovosti so mi res všeč, no, kaj čem, če so se mi včeraj zdeli kot mešanica Green Day, Zorna in kakega new wave benda globoko iz 80-ih, mi danes zvenijo kot Miladoyka Youneed (sej se tko piše, ne?)...
Sarah Vaughan sicer ni moja omiljena jazz diva (naj mi bodo odpuščene pregrešne besede), ampak stare stvari, preden se ji glas (po mojem že v šestdesetih) za moj okus neprijetno odebelil, stare stvari so mi všeč. Tale album je bil posnet pod vodstvom Quincyja Jonesa v Parizu in je lepo in bogato orkestriran. Hja, no, skoraj se lahko kosa z "What a Diff'rence a Day Makes" Dinah Washington.
Disco Gold.... kaj naj rečem.... fini komadi za dušo in telo, za hec in veselje, za meh in smeh, za strice in tete, za babice in dedke, za slončke in avijončke in pande, kenguruje, kozoroge in mehke droge za posebne naloge. Napedenal jih je Tom Moulton (še par linkov tule, tule, tule, tule in.... tule!). Plesala sva celo noč, nato sem poklical na pomoč, ker mi zmanjkuje prostora na disko polici in bom moral stlačiti tole stlačenko med.... hmmm.... Isaaca Hayesa in Jean Knight? O, groza! O, škandal!
Naslednji k-cert
5. november, Igor Lumpert Trio & ganelin Trio Priority. Hmmm..... bi šli? Mogoče bi vzeli poceni karte na stranskem balkonu (po 1500 .-)? Če bo treba eskivirati. Mah, tile double-billi mi niso ravno pri srcu. Ganelini bodo težili, Lumpert pa najbrž tudi, na svoj način. Koltrejn pa to.....
On de oder hand: na TV je Mario.... Ta hip sem za: PEJMO!
die grosse rueckkehr
tako je nad umazanim kitajskim nebom zasijala luč in prof. Holmenjkholen se je vrnil na zemljo, tokrat v obliki bloga.
naj nam bo torta đazna
Imamo GA!
Blog @ 7:o7! Why the hell not?!?
Danes hiperaktivno z južnim vetrom, prebujanje okrog pol treh, zunaj 18°C, brrrr....
Včeraj razširjanje obzorij z Wibutee, v dobri družbi. Ne vem, kdo je spravil vse tiste starejše občane na koncert predrzne mularije iz Osla, hehehe... Kitare še nismo uspeli identificirati.
Naročite se na:
Objave (Atom)