Follow fashion monkey

Še par ali štiri omembe vrednih ploščkov, ki nakazujejo, da postajam follow fashion monkey, zato: trgovci, heeej! hitro me oberite!
Začenši z napovedjo koncerta, o katerem moram še molčati (molčim!) in nič golčati, sem moral priskrbeti Mister Z-ju neke tajne podatke. Izkazalo se je nič manj, kot da je tajni podatek gospodič po imenu Christian Wallumrød (s prečrtanim o-jem, da se zastopimo!) in njegov ansambel. V istem hipu se je pojavila tudi njegova sestra, gospica Susanna in njen Magični orkester.
V poslušanje sem si torej ponudil:
Christian Wallumrød Ensemble: Sofienberg Variations (ECM, 2003)
Christian Wallumrød Ensemble: A Year From Easter (ECM, 2005)
Susanna and the Magical Orchestra: Melody Mountain (Rune Grammofon, 2006)
...
Interludium: Mister Z je dobil v poslušanje A Year from Easter in ga promptno pobruhal, rekši, da muzika nikamor ne pelje, je brez dinamike, tenzije, revnih idej in izvedbe. Nobenega vehementnega pianizma nikjer, da ni. Ojej. Sploh mu ni bila všeč. Meni pa precej precej... Ojej.
...
Par dni kasneje sem se povabil h kolegu Smrekarju. Ob buteljki rdečega in njegovem prehladu sva soočila mnenja o takozvanem piratstvu versus podporništvu glasbene industrije in kaj hitro so se mi razblinile romantične predstave o zlobnih multinacionalkah in debelih šefih. Spotoma mi je vrli Smrekar razširjal obzorja s Hanne Hukkelberg, Tunng, Hot Chip, Jonom Hassellom in Pinom Danielejem. Strinjala sva se, da nama je Christian Wallumrød všeč.
V domače poslušanje sem dobil:
Hot Chip: Coming On Strong (Moshi Moshi, 2004)
...
Vmes sem na hitro preletel še izdaje Vassilisa Tsabropoulosa na ECM:
Akroasis (solo klavir)
Chants, Hymns and Dances (s čelistko Anjo Lechner)
Achirana (trio z basistom Arildom Andersenom in bobnarjem Johnom Marshallom)
The Triangle (taisti trio)
Če sem se pred slabim letom moral strinjati z Mister Z-jem, da ga je neki zviti trgovec s ploščkom Akroasis dobro nategnil (v kombinaciji z - ne spomnim se več dobro - Triom Torda Gustavsena ali pa morda E.S.T.) in da "to ni jazz", lahko danes kot follow fashion monkey vzamem besede nazaj in glasno hvalim vse štiri (OK, vse tri, ker zadnjega nisem slišal v celoti) albume.
Še več: pripravljen sem plačati snobovsko eceemovsko ceno in napraviti prostor na polici zanje, kar ne bo lahko. Ojej.

Dan ali dva nazaj sem naletel še na dva albuma göteborškega dua Sheriff (nastopil bo na "jazz" festivalu Izzven v Mariboru, 3. novembra):
Sheriff (Häpna, 2004?)
Sail, sail, sail away! (Kning Disk, 2005)
Oboje me je navdalo z globoko, temnozeleno, slovensko zavistjo. Vikingi prihajajo. Vikingi gredo mimo. Vikingi odhajajo.
Zdaj lahko vzamemo spet harmoniko in sintisajzer in hambukerje in ubrano zapojemo na svoji mali čeri, svojem svetilniku, da nas bo slišal svet. Dis iz not Amerika, noou, dis iz not... šalalalala....

Epilog:
Iz bridke daljne Argentine potuje (upam, da dobro zapakirana) antologija Glorie Gaynor. Kaj bo, ko pride, ne vem. Že dolgo nisem poslušalo toliko nove in frišne muzike. Kakšen vpliv bo imela ta presna dieta... pojma nimam.