friday night in sanfrancisko

Uničen čist. Splužen. Lej me, kdaj pridem iz beteceja. 21:14... Potrošništvo sem se šel z Mister Z-jem. V šparu je zavračal vse papirnate robčke po vrsti. Ne ustrezajo. Kruh sva kupila. Mlek sva kupila. Kekse sva kupila. Jogurt sva kupila. Kartušo za pljuvalnik sva kupila. Potem, ko nisem našel med 718 različnimi za hp-ja take z identično cifro oni, ki sem jo zapisal, me je prodavać z neizmernim zaničevanjem preusmeril od kenonovih: "to je pakard, a ne?" Bil sem izgubljen, analfabet, ki je pripeljal pod roko slepca v štacuno z računalniško kramo. Ker je slab izpis na črni barvi. Ker se ne vidi brati. Potem sva zavila v bingbong prekletega imena. Mister Z si je dal postreči z navedbo tam ponujane muzike. Malo sem ga tudi vzpodbujal, priznam. Nabrala sva kakih 25-30 ploščkov (zguščenk). Po kratkih pogajanjih sva dobila svoje slušalke in daljinca. Ura je šla na dvajseto. Nisem vedel, da zapirajo ob 21. Še ta udarec. Resignirano sem jemal cedeje (zguščenke) not in ven. Skip, stop, hop in flop. Na velikem zaslonu sem gledal najnovejše tečaje nasilja za otroke in mladino. V končnem izboru je bilo 21 ali 22 ploščkov (zguščenk). Dali so popust 10%. Ker je bila že pozna ura. Dobila sva 5 pik. Za naslednji nakup. Hkonoč. Hkonoč. Radio v avtu je fuč. Ne igra cedejev (zguščenk). Ker je premraz. Treba zamenjat avto. Še prej gume. Ker je premraz. Medtem, ko smo spali, je Lojze sklenil kandidirati. Tu smo brez moči. Nimamo protikandidata. Ki bi bil tako skuliran. In pameten. In muzikalen. In pošten. In pravičen. In uravnotežen - dobro, mogoče komisar Grims. Ta je najuravnoteženejši na svetu, če ne celo globalno. Uravnoteži me, Branko, mu reče soproga. Oba v sivih pižamah. Verjetno. Kako smo eni perverzni, aneda? Za pobit. Za uravnotežit. Dokončno. Lej, kam sem zabredel od potrošništva...