Prisluškujem temačni norveški elektroniki. Začel sem z lahkotno melanholijo, nato pa me je posesalo v težko žalobnost. Blogosfera molči, zamedena s snegom. Skozi okno oprezujem za black sheets of rain, a dan je samo lisasto moker kot vetrobran neogretega avta. Kruh je pečen in načet. Načet je tudi popoldan. Čakam klic, čakam besedo, čakam večer.
2.1.07
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
9 komentarjev:
Večer uspeva, vsaj zdi se tako.
jojjojjojjoj koliko cakanja
ne cakaj na maj brate..
maj je zaj!
Dočakal :)
Upam, da so prišli vsi trije: klic, beseda in večer -- ne nujno v istem vrstnem redu.
Prišli. Vedno pridejo.
Mogoče je verjetnost, da se bo kaj zgodilo, obratno sorazmerna zaželjenosti dogodka ;).
Zgodi se vse, kar se mora.
Verjetnost in zaželjenost sta lalala in hahaha.
še ena nedelja brez moje priljubljene kolumne.
Ne vem, kam je izginil Veliki Sesalec.
Jaz žal ne morem nič prispevati, ker se proti prahu ne borim, nego ga gojim.
Objavite komentar